Obstaja več različnih oblik zlomov vretenc: zlom glavnine ali vretenčnega telesa, zlom vretenčnega loka ali zlom vretenčnih odrastkov.
Pri zlomih vretenčnega telesa gre lahko za kompresijske zlome (vretenčno telo je stisnjeno), kominutivne zlome (vretenčno telo se zdrobi) ali klinaste zlome (na sprednjem ali zadnjem robu). Skoraj polovica vseh primerov vretenčnih zlomov prizadene spodnji prsni in zgornji ledveni del hrbtenice.
Za zlom vretenc je potrebna velika moč, razen če poškodba ni posledica “zredčene” kostnine (glejte poglavje Osteoporoza / Izguba kostne mase) ali bolezni (rak s sekundarnim tumorjem v hrbtenici).
Občasno pri zlomih vretenc ne opazimo nobenih simptomov, navadno pa prizadeti del boli, če nanj pritisnemo, po njem udarimo ali ga stisnemo. Redko pa začutimo kostno izboklino ali otipamo razpoko v vretencih vzdolž hrbtenice. Gibljivost hrbtenice je zaradi bolečine pogosto otežena, bolnik zavzame držo, ki je zanj najmanj boleča, posledično pa se pojavi napetost v mišicah. Če je prizadeta tudi hrbtenjača, se motnje pojavijo pod prizadetim mestom. Lahko se pojavijo paraliza, čutilne motnje ali nenaravni refleksni gibi. Odvisno od stopnje vretenčnega zloma in tega, kako hudo je poškodovana hrbtenjača, lahko pri hudih primerih pride celo do popolne paralize.