Gre za poškodbo, kjer so bile kite mišice nadlahti preobremenjene (preobremenitve vodijo v degenerativne spremembe na tetivi, ki vzdražijo bolečinske receptorje, pogosto so tetive tudi v stanju vnetja). Golf komolec in plezalski komolec nista enaki patološki stanji, čeprav bi na prvi pogled rekli, da sta enaki. Pri golf komolcu so vnete kite mišic, ki upogibajo zapestja, pri plezalskem komolcu pa so vnete kite mišic, ki upogibajo komolec. V obeh primerih gre za bolečine na medialni (notranji) strani podlahti, le da so te pri golf komolcu locirane nekoliko višje in bolj površinsko, pri plezalskem komolcu pa nekaj centimetrov nižje in globje.

VZROKI ZA NASTANEK

Bolečina v komolcu nastane zaradi preobremenjenosti in ponavljajočih se gibov v komolcu. Zaradi le teh pride do vnetja v področju narastišča mišic upogibalk  v komolcu. Pogosto se pojavi pri stiskanju pesti, dvigovanju bremen, vlečenju z rokami in omejuje moč prijema.

Pogosto je mesto na medialni (notranji) strani komolca občutljivo na dotik. Značilno je, da z močnejšim pritiskom na vneto mesto, lahko izzovemo neprijetno bolečino. Pogosto se bolečina prenaša iz notranje strani komolca navzdol po notranji strani podlahti.

Plezalski komolec nastane predvsem zaradi nepravilnega položaja zapestja in komolca ter nepravilno izvajanje gibov z rokami (preobremenjujejo se napačne mišične skupine pri določeni aktivnosti). Pogosto je slaba pripravljenost mišic podlahti na aktivnosti, ki jih opravljate. Neposredni vzrok za pojav plezalskega komolca je, da so mišice na eni strani podlahti močnejše v primerjavi z drugo stranjo podlahti (pogosto so mišice na sprednji strani podlahti močnejše in skrajšane, mišice na zadnji strani pa relativno šibke).

SIMPTOMI

Plezalski komolec spremlja pekoča in ostra bolečina. Pojav bolečine ni nenaden, ampak se počasi stopnjuje. Običajno se pojavi pri dominantni roki. Težave lahko trajajo od nekaj tednov do nekaj let. Povprečno traja od 6 do 16 tednov. V kolikor ne izvajamo konservativnega zdravljenja lahko težave trajajo še več  let, kar osebo omejuje pri vsakodnevnih opravilih.

ZDRAVLJENJE

Kaj lahko storim preventivno? Izogibajte se nepravilni obremenitvi podlakti in komolca. Uporabljajte pripomočke, ki vam pri vsakodnevnih aktivnostih vsaj delno razbremenijo položaje, ki na dolgi rok preprečijo nastanek vnetja in posledično bolečino (npr.: uporaba ergonomsko oblikovane miške pri delu z računalnikom).

Oseba mora najprej spremeniti vsakodnevne, običajne gibalne navade pri delu ali med športom, tako da se izogne enostranski obremenitvi. Obstajajo različni pristopi za lajšanje bolečine, zaradi plezalskega komolca:

1. Povoj: kompresijsko delovanje podpira prizadete mišice podlakti. Povoj lahko nadomestite s priročnimi bandažami za komolec, ki ne lezejo dol, so učinkovitejše in udobnejše za uporabo.
2. Ortoze za komolec: obstajajo tudi posebne ortoze, kot je medi Epibrace. Ima vgrajeno blazinico, s katero se izvaja ciljni pritisk na kite podlakti – mišico fiksira ob kost in tako omejimo gibanje oz. premikanja le te. To nam omogoča zmanjšati bolečino, povezano z gibanjem. Na voljo je tudi nadgrajena ortoza za komolec medi Epicomed. Gre za izboljšano ortozo, ki nudi več udobja in zajema večjo površino podlakti. Na voljo je tudi kot športna različica za športnike medi Epicomed E+ motion
3. Krepitev mišic: Celovita vadba za krepitev mišic lahko ozdravi plezalski komolec.
4. Hlajenje ali ogrevanje: Oboje lahko podpira terapijo. V akutni fazi in po intenzivnem naporu deluje blagodejno mraz – na primer s hladilnim obkladkom. Po drugi strani pa mnogi menijo, da je toplotna terapija veliko bolj koristna za kronični plezalski komolec.
5. Drugi možni ukrepi: vključujejo akupunkturo, manualno terapijo, injekcije in zdravila za zmanjšanje bolečine.