VENSKA OBOLENJA
Povečano dovzetnost za venska obolenja povzročijo hormonske spremembe in večja količina krvi, ki se že na začetku nosečnosti zviša za do 20 odstotkov. Tudi povečanje telesne teže poveča pritisk na vene v nogah. Tudi rast maternice in otrokove glavice povečujeta pritisk na vene v medeničnem predelu in ovirata pretok krvi nazaj v srce. Večji kot je trebuh, manj okretna in mobilna je ženska, in mišice v mečih so posledično manjkrat aktivirane.
Tudi ženske, ki prej niso kazale znakov za oslabljene venske stene, lahko zaradi povečane telesne teže doleti ta nevšečnost. Noge otečejo in pojavijo se tako imenovane nosečniške krčne žile, ki pa pogosto, ne pa vedno, izginejo po otrokovem rojstvu. Pri ženskah, ki so že zaradi dednosti bolj izpostavljene dodatnim dejavnikom tveganja (npr. podedujejo oslabljenost vezivnega tkiva ali debelost), pa lahko nosečnost zaznamuje začetek trajnega venskega obolenja.